Receptor

pixel

Priprta so okna hotela v predmestju
biča jih dež in v vetru drhtijo
naju ščitijo pred vsemi ki z moralo grozijo
samo receptor to ve in samo on naju lahko izda

 

Premrzla so jutra preledeni večeri
preveč je sivine v zakonski izmeni
ne najdem več besed in ne več prave rime
v takem vzdušju tud vsaka barva izgine
daj zbeživa z vlakom ki zunaj piska
naju vabi s seboj v temno noč

 

Klatila bova zvezde dokler bo mogoče
ti boš moja luna ki ve kaj hoče
zbeživa s tem vlakom na vse štiri konce
potem pa spet nazaj med sivino in potomce
samo receptor to ve in samo on naju lahko izda

 

Spominjam se starga hotela v predmestju
žalostno zapiska stari vlak
vse se enkrat začne in se enkrat konča
samo receptor to ve in samo on naju lahko izda

receptor.mp3